Medtem ko se državljani soočajo z vse daljšimi čakalnimi vrstami v zdravstvu in še vedno čakajo na dejansko zaživelo dolgotrajno oskrbo, je v javnih financah odmeval nenavaden premik. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je sredi januarja ministrstvu za finance nakazal kar 90 milijonov evrov depozita – poteza, ki odpira več vprašanj kot odgovorov.

Kot piše Peter Jančič, je bilo nakazilo izvedeno 16. januarja 2026, uradno kot vplačilo depozita v enotni zakladniški račun države. Gre za izjemno visoko vsoto, še posebej v času, ko se v zdravstvu varčuje, obseg storitev omejuje, sistem dolgotrajne oskrbe pa kljub dodatnim prispevkom še vedno ne deluje v praksi.

Denar je, storitev ni?

Od lanskega leta zaposleni in upokojenci vplačujejo nov prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki naj bi zagotovil pomoč starejšim, invalidom in drugim, ki ne zmorejo več samostojnega življenja. A na terenu se malo spremeni: številni upravičenci še vedno čakajo na izvajalce, informacijske rešitve in jasne postop

Vlada je v zadnjih dneh objavila razpis za izvedbo desetdnevne informativne kampanje, s katero želi javnosti predstaviti svoje dosežke v obdobju mandata od leta 2022 do 2026. Uradno naj bi bil namen kampanje obveščanje čim širšega kroga prebivalcev o delu vlade in sprejetih ukrepih v zadnjih štirih letih. A časovna umestitev in finančna zasnova projekta sta že sprožili burne odzive v politični in širši javnosti.

Kampanja je načrtovana v obdobju od 9. do 18. februarja 2026, torej v neposredni bližini parlamentarnih volitev, ki bodo potekale marca 2026. Na teh volitvah bodo za nov mandat kandidirale tudi tri politične stranke, ki trenutno sestavljajo vladno koalicijo: Svoboda, Levica in SD. Prav ta časovna sovpadnost je v središču očitkov, da vlada z uporabo javnih sredstev vstopa v predvolilni prostor na način, ki presega zgolj nevtralno obveščanje.

40.000 evrov iz proračuna: kdo in kje bo oglaševal dosežke vlade

Iz razpisne dokumentacije izhaja, da vlada išče izvajalca, ki bo pripravil c

V slovenski politični razpravi o davkih in plačah se znova v ospredje postavlja primerjava med davčno politiko prejšnje vlade Janeza Janše in aktualne vlade Roberta Goloba. Ob menjavi oblasti se je v davčni politiki zgodil opazen preobrat, ki se danes najbolj neposredno odraža na mesečnih izplačilih zaposlenih. Ključno vprašanje, ki zaposlene najbolj neposredno zadeva, je preprosto: koliko denarja na koncu meseca dejansko ostane na bančnem računu?

V času 3. Janševe vlade je bila davčna politika usmerjena v to, da zaposlenim postopoma ostane več. Ključni ukrep je bilo zviševanje splošne dohodninske olajšave in prilagoditev dohodninske lestvice, kar je pomenilo neposredno znižanje davčne obveznosti pri obračunu plač. Tak pristop je bil utemeljen z argumentom, da višji neto dohodki povečujejo motivacijo za delo in ohranjajo konkurenčnost slovenskega trga dela, zlasti za srednji in višji dohodkovni razred.

Po nastopu Golobove vlade se je smer obrnila. Namesto nadaljevanja razbremenitve so b

Odločitev Evropskega parlamenta, da zamrzne potrjevanje trgovinskega dogovora z Združenimi državami Amerike, predstavlja pomembno prelomnico v sodobnih transatlantskih odnosih. Poteza ni zgolj tehnična ali proceduralna, temveč odraža globlje politične in gospodarske napetosti, ki so se zaostrile po ameriških grožnjah z uvedbo carin in političnih pritiskih v zvezi z Grenlandijo. Evropska unija se je tako znašla pred izzivom, kako ohraniti stabilno partnerstvo z dolgoletnim zaveznikom, ne da bi pri tem ogrozila lastno politično avtonomijo in gospodarske interese.

Zamrznitev trgovinskega dogovora v prvi vrsti povečuje negotovost za evropska podjetja, ki so močno vpeta v čezatlantsko trgovino. ZDA so ena ključnih izvoznih destinacij za evropsko avtomobilsko, strojno in kemično industrijo, zato že sama možnost ponovne uvedbe ali zaostritve carin vpliva na poslovne odločitve podjetij in vlagateljev. Podjetja odlašajo z dolgoročnimi investicijami, preučujejo alternativne trge in prilagajajo d

Nogometna zveza Slovenije je danes, 20. januarja 2026, uradno potrdila, da je Boštjan Cesar novi selektor slovenske članske nogometne reprezentance. Izvršni odbor NZS je na korespondenčni seji soglasno odločil, da bo nekdanji branilec prevzel vodenje članske vrste in s tem postal novi glavni strateg izbrane vrste. Uradna predstavitev Cesarja z novinarsko konferenco bo v sredo ob 10.15 na Brdu pri Kranju.

Boštjan Cesar je ena najprepoznavnejših osebnosti slovenskega nogometa. V reprezentanci je postal rekorder po številu nastopov, saj je v dresu Slovenije zbral več kot sto reprezentančnih tekem. Dolga leta je nosil tudi kapetanski trak in bil ključni člen obrambne vrste.

Cesar bo prevzel selektorsko vlogo v zanimivem trenutku za slovenski nogomet. Ekipa bo v prihodnjih mesecih nastopala v Ligi narodov UEFA, kjer bo skušala prikazati konkurenčno igro v ligi B, hkrati pa se že pripravlja na kvalifikacije za Evropsko prvenstvo 2028. Poleg uradnih tekmovanj jo čakajo tudi prijateljske preizk